Tri mesece pred pričetkom 12. Poslovne konference Portorož je na Ekonomski fakulteti v Ljubljani potekala novinarska konferenca, ki so se je udeležili nekateri vidnejši tvorci programa: Peter Frankl, direktor in urednik Časnika Finance in soorganizatorja konference, prof. dr. Janez Prašnikar, EF Ljubljana, predsednik programskega odbora in soorganizatorja konference, Gregor Pilgram, predsednik uprave Generali, generalni pokrovitelj PKP, prof. dr. Ivan Ribnikar, EF Ljubljana, mag. Velimir Bole, višji znanstveni sodelavec, Ekonomski inštitut Pravne fakultete, telefonsko pa tudi Richard Baldwin, profesor mednarodne ekonomije na Graduate Institute v Ženevi in vodja Centra za ekonomsko-politične raziskave.
Peter Frankl je uvodoma povedal, da Poslovna konferenca odpira podjetjem okno v prihodnost, saj postavljena v čas, ko podjetja pripravljajo svoje kratkoročne in dolgoročne načrte. Letošnja prinaša predvsem raziskave in razmislek, ali se kriza nadaljuje ali ne. Gregor Pilgram je dejal, da gre za osrednji dogodek za managerje, profesorje in politike, pri katerem je potrebno sodelovati. Janez Prašnikar se je posvetil letošnji temi, ki je tokrat namenjena investicijam kot komponenti organskega povpraševanja in rasti, ter vprašanju, kako generirati rast v okolju kot je slovensko.
Prvi dan konference bo posvečen vlogi okolja, v katerem živimo, saj je ključnega pomena pri tem, ali bodo podjetja začela z investicijami. Drugi dan pa bo predstavitev raziskave, ki poteka na 550 slovenskih podjetjih o dogajanju v letih 2006 do 2009. Zanimajo jih predvsem otipljive in neotipljive naložbe (slednje so vezane na IT, človeške vire, blagovne znamke, marketing…) Morda je današnje stanje delno podobno tistemu v začetku 1990. let, je povedal, s to pomembno razliko, da so podjetja danes veliko bolj zadolžena, kar ovira otipljive investicije.
Richard Baldwin, ki bo osrednji govornik konference na temo svetovne trgovine, je razmišljal, da je svet ni tako slabo odnesel, saj zaenkrat ni druge stopnje depresije, vendar pa banke zaradi slabega finančnega nadzora in lobiranja niso dovolj ‘očiščene’ in zato ranljive. Sklepa, da bo evro območje ostalo, kakršno je, in Sloveniji kot majhnemu gospodarstvu tudi predlaga, da je vezano nanj. Kar je predlagal že v svoji knjigi leta 1994.
Ivan Ribnikar, ki bo na Poslovni konferenci sodeloval v okrogli mizi o evrih, dolarjih in juanih je razložil, da je evro nastal na francosko in nemško pobudo, in povedal, da je evro območje težje zapustiti kot primeru zlate valute. Je pa za enotno evropske države težko, da ima enotno valuto, ne pa tudi ene fiskalne politike, kot na primer ZDA.
Velimir Bole pa je dejal, da bo letos v svoji predstavitvi o Sloveniji in jugovzhodni Evropi leta 2011 nadaljeval, kjer je lani končal. Hkrati pa povedal, da je minulo leto bilo slabo tudi za napovedovalce – zaradi mnogih napačnih vhodnih podatkov. Slovenijo je ocenil kot jasen primer države z močno bilančno recesijo.
—
Sporočilo za javnost
