iPROM je skupaj z raziskovalno družbo Valicon izvedel spletno raziskavo o razširjenosti spletnega nakupovanja tehničnih izdelkov med slovenskimi uporabniki interneta. Raziskava je pokazala, da se je skoraj dve tretjini uporabnikov interneta že odločilo za nakup tehničnih izdelkov prek spleta. Rezultati ankete so pokazali, da je januarja kar slaba četrtina (23 %) uporabnikov interneta prek spleta kupovala tehnične izdelke, na mesečni ravni pa slaba desetina vprašanih (8 %) prek spleta kupuje tehnične izdelke.
Najpogosteje kupljeni tehnični izdelki, ne glede na način nakupa, spadajo v kategorijo dodatne računalniške opreme. Dodatni računalniški izdelki so bili tudi najpogosteje kupljeni prek spleta v zadnjem letu. V preteklem letu so vprašani prek spleta pogosto kupovali še dodatke za fotoaparate, prenosne ali namizne računalnike in fotoaparate. Anketiranci ocenjujejo, da bodo v prihodnosti prek spleta največ kupovali dodatno računalniško opremo. Trije odločilni dejavniki, ki vplivajo na spletni nakup, pa so po podatkih raziskave: cena (79 %), priročnost (58 %) in dostopnost informacij (52 %).
Uporabniki spletnih tehničnih trgovin splet sicer v največji meri uporabljajo kot sredstvo za iskanje informacij o izdelku/storitvi in kot kanal, prek katerega ta izdelek/storitev tudi kupijo. Raziskavo so izvedli v začetku letošnjega leta s spletno anketo, v kateri je sodelovalo 731 spletnih uporabnikov.
Raziskava ni pokazala nič posebej pretresljivega, temveč potrjuje, da tehnični uporabniki tehnične artikle nakupujejo na njim prijazen način.
Neodgovorjeno pa ostaja vprašanje koliko izmed teh nakupov je opravljenih v trgovinah v Sloveniji, koliko pa se jih odloča za nakup iz drugih držav EU. Po mojih lastnih izkušnjah se je že nekajkrat izkazalo, da tehničen artikel, ki ima evropsko garancijo, skupaj s poštnino pride v povprečju kakšnih 5%, občasno tudi do 20% ceneje, kot pa je na voljo v Sloveniji – ne glede na vrsto prodajalne, spletno ali pa “klasično”.
To je vprašanje, na katerega bi rad videl odgovor. Verjetno pa bi takšen odgovor pokazal tudi na šibko pogajalsko moč naših prodajalcev, ki še vedno delujejo na majhnem slovenskem trgu, namesto, da bi prodirali tudi na področja sosednjih držav, s čemer bi večali število prodalih artiklov in s tem nižali posredniške marže, ki jih morajo trpeti pri naročilih manjšega obsega.
Torej iProm? Se bo nabor vprašanj razširil tudi na to področje?