Zgornji naslov vam je verjetno malo čudno zazvenel v ušesih, saj vedno poslušate in berete o daleč najvišjih davkih v Evropi, ki naj bi jih imeli v Sloveniji. Po podatkih Eurostata pa temu ni čisto tako in celotno davčno breme (pobrani davki glede na BDP) v Sloveniji v povprečju znašajo 38,2 odstotka, kar je za 1,6 odstotka manj od povprečja 27-ih držav članic EU. Davčne obremenitve so najnižje v Romuniji in na Slovaškem (29,4%) in Litvi (29,9%), najvišje pa na Danskem in Švedskem, kjer skupna obdavčitev presega 48%.
Stroški dela so višji od povprečja
Povprečni skupni stroški dela v Evropski uniji znašajo 34,4 odstotka, v Sloveniji pa 36,9%. Najmanj obdavčeno je delo na Malti (dobrih 20%), najbolj pa v sosednji Italiji (44%). Visoke nad 40% davke na delo imajo tudi v Avstriji, Franciji, Finskem in Švedskem, Belgiji. Presentljivo je davčna obremenitev dela visoka na tudi Češkem (41,4%), ki je bila zadnja leta hitro rastoče gospodarstvo in priljubljena tarča tujih vlagateljev.
Nauk te davčne statistike
Davčna obremenitev se med državami razlikuje. Razvita Velika Britanija ima nizke davke na delo, razvita Avstrija pa visoke. To priča, da davčna problematika ni tako pomembna za razvoj države. Nizke obdavčitve še zdaleč niso nujne za uspešen razvoj države. Če je država pametna lahko z višjimi davki celo pomaga gospodarstvu. Primer: Država z davki lahko zgradi tehnološki park, ki ga sami posamezniki v majhni državi ne bi bili sposobni zgraditi. Ne trdim da davki niso pomembni. So pomembni, vendar je njihov vpliv na razvoj države precenjen. Podjetja z dobrimi idejami cvetijo v kakršnem koli davčnem okolju. Kljub temu bi bilo za konkurenčnost naših delavcev in pravičnost v družbi nujno, da bi država zmanjšala obremenitev dela in obdavčitev preusmerila v luksus, ki je danes malo obdavčen.
“pobrani davki” namiguje na to, da je lahko tudi veliko davčnih utaj. Da smo mnogo bolj obdavčeni, ker pa davčna ni učinkovita, pa to rezultira v nižjih dejanskih davkih. V takšnih primerih nasrka mali človek – tisti, ki se ne znajde.
Pri obdavčitvi dela je potrebno upoštevati progresivnost. Tukaj smo spet obdavčeni v povprečju nizko ker:
1) Ima veliko ljudi nizko plačo
2) Tisti, ki ima višjo plačo “se znajde” in plačuje manj davkov.
Konkretno se lako čisto legalno znajdeš tako, da ne plačaš nikakor več kot 37% davka na zasluženo. Pa čeprav je najvišja davčna stopnja 42%.
Ne bo držalo, to o nizki (v primerjavi z EU) obdavčitvi. Niti malo!
Pobrani davki glede na BDP mene, davkoplačevalca niti ne zanima. Mene zanima kolikšen del mojih prihodkov bo davčna pobrala.
Ni mi jasno kje ste dobili 38,2%???
Že samo prispevki za plače so 38%. In to je brez dohodnine. Se pravi totalni minimum.
Ah jest bi raje pogledal kaj za ta pobrani denar dobimo od te naše države??
Zanič avtoceste, lokalne ceste v razsulu, šolstvo delno zastonj, zdravstvo, še kadarkoli sem ga rabil, sem fejst plačal, da sem bil v dokaj normalnem času na vrsti, poleg vseh prispevkov, ki se poberejo za zdravstvo dam na koncu še za eno plačo, da nas ima 5 v firmi urejeno dodatno pa uno in tretje zavarovanje, razpaseno neučinkovito javno in državno upravo….ampak upravljalci in oblast te države se pa lahko delajo norca iz našega denarja, preko raznih razpisov, preplačamo od opreme, do če hočete zdravil…..in to še vse predno ti država odmakne še tistih 8-20% pri vsakem nakupu….se pravi???
Včasih imam občutek, da imajo naši oblastniki res veliko srečo, da smo slovenci taki kot smo, da mirno požremo vse kar nam servirajo in gremo dalje, če pa recimo pogledamo v sosednjo Italijo, pa za par % podrazijo testanine, je pa tisoče in tisoče ljudi takoj na cesti!!!
@Maček
to so podatki Eurostata.
@Peter Kuhar
podatki so iz analize Eurostata, poglejte si na njihovi spletni strani. 38,2 % je delež davkov v BDP
@Grega
avtoceste sploh niso tako slabe… lokalne pa so… Šolstvo pri nas še ni drago, če se malo potrudiš za reden vpis te v primerjavi z većino drugih držav študij stane precej malo – je pa res, da izredni študenti financirajo redne…
V zdravstvu je velik problem mešanje državnega in privatnega….